Problematika krovnih sporazumov, programov in medministrstkih protokolov o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti

Mednarodno izmenjavo na področju kulture omogočajo pravne podlage v obliki dvostranskih mednarodnih aktov, in sicer:

1. Krovni sporazumi v izobraževanju, kulturi in znanosti, ki so splošnega značaja in na splošno določajo možnosti izmenjave štipendij, posameznikov, kulture, umetnosti itd,
2. Krovni programi o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti (medvladna raven), ki vsebujejo konkretnejše oblike sodelovanja na vseh ravneh in se sklepajo periodično,
3. Medministrski protokoli, ki jih sklenejo posamezna ministrstva s ciljem pretoka kulturnega sodelovanja med Slovenijo in zainteresiranimi državami. Pravna podlaga za sklenitev medministrskega protokola je v krovnih programih pod točko 2. Postopek za pripravo, sklenitev in veljavnost medministrskih protokolov je identičen, kot za krovne programe, le da se izključno nanaša na področje kulture, umetnosti in kulturne dediščine.

V nadaljevanju navajamo postopek sklepanja krovnih programov v izobraževanju, kulturi in znanosti, ki ga je pripravila Marjeta Cimerman z Ministrstva za zunanje zadeve (Sektor za mednarodne odnose v kulturi), kot zaključno nalogo svojega pripravništva, katere vsebina je bila medresorsko usklajena.

Postopek sklepanja krovnih programov

Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ) je po dogovoru z Ministrstvom za kulturo in nekdanjim Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport glavni nosilec dejavnosti pri sklepanju mednarodnih pogodb, sporazumov in programov, ki zajemajo področja sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti. To sodelovanje je zajeto v t.i. krovnih sporazumih in programih. MZZ vodi celoten postopek od pobude do sklenitve teh sporazumov oz. programov, njihove potrditve v Vladi RS, objave v Uradnem listu RS (velja le za sporazume) in njihove uveljavitve. Republika Slovenija (RS) ima trenutno podpisanih 48 sporazumov, pet sporazumov pa je prevzeto z akti o nasledstvu SFRJ (priloga). Krovni sporazumi na splošno določajo možnosti dvostranskih stikov v izmenjavi štipendij, posameznikov, izmenjave na področjih umetnosti in kulture, učenje jezikov ter seznanjanje z zgodovino, kulturo in civilizacijo druge države.
Sklenitev medvladnih krovnih programov določa eden od členov v predhodno sklenjenih krovnih sporazumih. RS  je podpisala programe s 26 državami(Albanija, Argentina, Avstrija, Bolgarija, Češka, Egipt, Finska, Francija,Grčija, Italija, Izrael, Kitajska, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, Slovaška, Španija,Turčija, ZR Nemčija, ZRJ Jugoslavija). Sklenjeni programi veljajo v večini primerov od tri do pet let in se obnavljajo na zasedanjih mešanih dvostranskih komisij, možna pa je tudi obnovitev po diplomatski poti. Krovni programi konkretizirajo splošna določila sodelovanja, zapisana v krovnih sporazumih. Tako je navedeno točno število štipendij, izmenjava posameznih strokovnjakov z različnih področij, udeležbe na poletnih jezikovnih tečajih, neposredno sodelovanje šolskih, kulturnih in znanstvenih ustanov, ipd..

Priprava programov

Pripravo krovnih programov na MZZ koordinira Sektor za mednarodne odnose v kulturi (ZMK).
Osnutek programa pripravi tista država, ki poda pobudo ali je na vrsti za sklenitev programa(Triletne programe državi pripravljata izmenjaje (enkrat ena in drugič druga)). Ministrstva, ki podajo vsebinske dopolnitve/prispevke v program, so Ministrstvo za kulturo RS (MK), Ministrstvo za šolstvo in šport RS (MŠŠ) ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS (MVZT). Ta ministrstva morajo tudi oceniti finančne posledice programa ter jih vključiti v svoje proračune. Pripombe k programu s svojih področij dela podajo tudi Ministrstvo za finance RS, Ministrstvo za zdravje RS in Ministrstvo za notranje zadeve RS. Glede na besedilo programa je potrebno za mnenje vprašati še druga ministrstva ali institucije, kot npr. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad Vlade RS za narodnosti,  Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (predvsem Direktorat za trg dela, ki se ukvarja s priznavanjem poklicnih kvalifikacij), Ministrstvo za gospodarstvo (Direktorat za turizem, če besedilo programa omenja sodelovanje držav na področju turizma), RTV Slovenija, Urad RS za verstva, Urad RS za intelektualno lastnino, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in po potrebi še druge.

Ko vsa ministrstva in institucije podajo svoja mnenja in dopolnitve, je slovenski osnutek pripravljen. Še preden se ga drugi strani z noto pošlje v pregled in potrditev, se običajno prevede v angleški jezik, saj je angleščina v večini primerov delovni jezik, v katerem se program tudi parafira. Možna je tudi verzija v dveh jezikih, torej v slovenščini in jeziku druge države.

Slovenski osnutek je torej narejen, pri čemer velja opozoriti, da morajo biti vsa mnenja ministrstev v pisni obliki (velja tudi elektronska pošta). Sledi priprava izhodišč za Vlado RS, zato je v tej fazi že potrebno vedeti ali se bo osnutek dokončno uskladil z zasedanjem mešane komisije ali po diplomatski poti. Vlada RS s sklepom potrdi mandat za parafiranje in/ali podpis ter odobri slovenski osnutek. Ko je osnutek usklajen na obeh straneh (z mešano komisijo ali po diplomatski poti), pride do parafiranja ter podpisa.

Po parafiranju in pred podpisom programa se skliče verifikacijska/redakcijska komisija, da preveri in potrdi istovetnost besedila v dveh (treh) jezikih. Sestavljajo jo pravnik, prevajalec, lektor in predstavniki ZMK.

Kot že omenjeno, Vlada RS podeli mandat tudi za podpis programa. Kraj podpisa je ponavadi v tisti državi, ki je bila pobudnica za sklenitev programa. Program običajno podpiše predstavnik MZZ na nivoju veleposlanika, le v izjemnih primerih tudi na nivoju ministra MZZ, včasih pa lahko program podpišejo predstavniki drugih partnerskih ministrstev. Original podpisanega programa hranijo v Sektorju za mednarodno pravo na MZZ. Kopije podpisanega programa se pošlje na vsa ministrstva, ki so dala vsebinske predloge in tudi ostalim ministrstvom in organom, ki so pristojna za izvajanje programov. Programe je potrebno objaviti tudi objavi na spletni strani MZZ. Pristojna ministrstva obveščajo posameznike in ustanove o možnostih mednarodnih izmenjav. Na podlagi prijav za sodelovanje in glede na možnosti za izvajanje tudi zagotovijo finančna sredstva.

Ministrstvo za finance

Vsak sklenjeni program (pogojno tudi sporazum s finančnimi posledicami), vključuje finančne posledice, ki jih je potrebno ovrednotiti pred podpisom takega programa/sporazuma. Po ugotovitvah MF te finančne posledice do sedaj mnogokrat niso bile dovolj sistematično opredeljene in predvidene, zato je izvedba posameznih delov programov dodatno obremenjevala proračun. MF želi zagotoviti finančno disciplino, da nepredvideni stroški ne bodo dodatno obremenjevali proračun, s čimer rebalansi ne bodo več potrebni. Pri tem je potrebno upoštevati, da se proračunska usklajevanja običajno začenjajo že junija, kar pomeni, da morajo biti do takrat programi oz. krovni sporazumi, ki se bodo sklepali v naslednjem dveletnem proračunskem obdobju, že finančno ovrednoteni. Na delovnem nivoju to tudi pomeni, da se mora s pripravo programa začeti vsaj leto in pol pred potekom aktualnega programa, da se ga lahko zaključi še pred začetkom novega proračunskega obdobja. V primeru, da bodo stroški programa v celoti oz. po posameznih letih višji od prvotno načrtovanih, bodo morala resorna ministrstva prerazporediti sredstva znotraj svojih postavk. Nepredvideni stroški ne smejo dodatno obremeniti proračuna in ministrstva morajo zagotoviti finančna sredstva (natančna navedba postavk, s katerih se sredstva črpajo) znotraj odobrenega proračuna.