Slovenija je predmete premične kulturne dediščine z odločbami razglašala za kulturne spomenike od l. 1946. Premični kulturni spomeniki, ki so bili na takšen način razglašeni, so večinoma v zasebni lasti, muzejske zbirke pa so spomenik že po zakonu. Do danes je bilo izdanih 168 odločb o razglasitvi predmetov premične kulturne dediščine za spomenik.

Nekaj razglasitev je splošnih, kar pomeni, da se ne nanašajo na točno določene predmete oz. dela. Splošno zaščitena in razglašena za spomenik je naslednja zapuščina:

• dela slikarja Ferda Vesela
• dela slikarja Matije Jame
• dela slikarja Riharda Jakopiča
• literarna dela in zapuščina pisatelja Franceta Bevka

Premični spomeniki v lasti Rimskokatoliške cerkve so večinoma ostali na prvotni lokaciji v cerkvi ali župnišču.

Nekaj spomenikov je po razglasitvi našlo prostor v muzejih. Ostali spomeniki so v prostorih zasebnikov, nadzor nad njihovim varovanjem pa vrši pristojni muzej.