Skoči na vsebino

PREŠERNOV SKLAD

 

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

 

Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Statut določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.

 

Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Omenjeni odločitvi sta potrdili zavest, da smo se kot narod oblikovali predvsem s kulturno in za znanstveno ustvarjalnostjo.

 

Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Predlagatelji so bili Društvo slovenskih književnikov, Glasbeni svet pri Ministrstvu za prosveto, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti.

 

Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu, ta zakon pa je tudi že razširil "bazo" morebitnih predlagateljev in ustanovil Prešernov sklad s pravno subjektiviteto.

 

V minulih desetletjih je bil zakon večkrat spremenjen. Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada, hkrati pa je sklad izgubil pravno subjektiviteto. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada.

 

 

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 12. julija 2016 sprejel sklep o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Člani so se na konstitutivni seji sestali v sredo, 28. Septembra 2016. Odbor bo v prihodnjem štiriletnem obdobju vodil režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer.


Poleg predsednika so v njem še pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj Miran Štuhec, dramaturginja in prevajalka Mojca Kranjc, dramska igralka Milena Zupančič, dramaturginja Ira Ratej, baletni plesalec in koreograf Tomaž Rode, filmski kritik, teoretik, esejist in publicist Zdenko Vrdlovec, videast Srečo Dragan, umetnostna zgodovinarka Breda Kolar Sluga, oblikovalec Edi Berk, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan, glasbeni producent in instrumentalist Hugo Šekoranja, pianist in dirigent Simon Krečič ter violinist, urednik in prevajalec Matej Venier.

 

Upravni odbor imenuje področne strokovne komisije, ki v tem mandatu delujejo v naslednjih sestavah:

 

-strokovna komisija za glasbo: predsednik dr. Borut Smrekar in člani Primož Fleischman, dr. Matjaž Barbo, Janez Podlesek, Karmina Šilec, Vito Žuraj, Žarko Prinčič;

-strokovna komisija za književnost: predsednik dr. Primož Vitez in člani Matej Bogataj, dr. Neda Pagon, Petra Kolmančič, dr. Andrej Koritnik, dr. Nada Marija Grošelj, dr. Urška Perenič;

-strokovna komisija za likovno umetnost:
predsednica Breda Škrjanec in člani Aleš Vodopivec, dr. Petja Grafenauer, Dejan Sluga, Marko Japelj, Rok Kuhar, Mirko Bratuša;

-strokovna komisija za scensko umetnost: predsednica Barbara Zemljič in člani Rosana Hribar, Katarina Klančnik Kocutar, Miha Hočevar, Alenka Ribič, Zala Dobovšek, Petra Vidali.


Vabilo Upravnega odbora Prešernovega sklada k predlaganju kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za leto 2018

 

 

 

Naslov:

Prešernov sklad

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

 

 

 

Dokumenti, ki urejajo področje

 

 

Zborniki Prešernovega sklada 2005-2015

 

 

Zaključno poročilo o delu Upravnega odbora v mandatu 2012-2016

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2014

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2013

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2012

 

 

Zaključno poročilo o delu Upravnega odbora v mandatu 2008-2012 (s poročilom za 2011)

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2010 

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2009

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2008