Skoči do osrednje vsebine

Statusi in socialne pravice v kulturi

Ustvarjalcem z različnimi statusi in pravicami, ki jih podeljujemo v kulturi, lajšamo samostojno opravljanje te poklicne dejavnosti. Naš cilj je še naprej izboljševati razmere zanjo, omogočiti večjo mobilnost mladih samozaposlenih, zmanjšati število nezaposlenih ter vključevati samozaposlene v projekte in programe javnih zavodov in zasebnega sektorja.

Na položaj ustvarjalcev vplivajo številni dejavniki, od splošnega stanja gospodarstva, povpraševanja po storitvah, zaposlitvenih možnosti in sprememb trga dela do sprememb zakonodaje (socialni prispevki, pokojninska zakonodaja, ureditve avtorskih pravic, davki in podobno). Zavedamo se, da je kakovosten, dinamičen in odziven trg dela v kulturi pogoj za vrhunsko produkcijo na vseh področjih kulture in za čim večjo dostopnost kulturnih dobrin. Zato je naš glavni cilj ustvariti boljše samozaposlitvene in zaposlitvene možnosti na vseh področjih kulture.

Oblike samozaposlitve v kulturi

Na področju kulture obstaja več oblik samostojnega opravljanja dejavnosti:

  • klasični samostojni podjetniki (tako imenovani s. p.),
  • samozaposleni v kulturi, ki to postanejo z vpisom v razvid samozaposlenih, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in
  • samostojni novinarji, ki so prav tako vpisani v poseben razvid pri Ministrstvu za kulturo.

Samozaposleni v kulturi 

Samozaposleni v kulturi (vpisani v razvid samozaposlenih pri Ministrstvu za kulturo) so ustvarjalci na področju kulture, ki samostojno opravljajo specializirani poklic s področja kulture, imajo ustrezno izobrazbo oziroma s svojim delom izkazujejo usposobljenost za opravljanje te dejavnosti. Če delo samozaposlenega v kulturi pomeni izjemen kulturni prispevek, lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje).

Status samostojnega novinarja 

Status samostojnega novinarja je namenjen tistim novinarjem, ki ne morejo oziroma ne želijo dobiti redne zaposlitve ter sodelujejo z različnimi mediji prek različnih pogodbenih oblik. Samostojni novinarji morajo plačevati mesečne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje.

Starejši ustvarjalci

Posebno skrb namenjamo starejšim ustvarjalcem na področju kulture, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi, a se zaradi prekarnega dela in nizkih honorarjev na kulturnem področju pogosto spoprijemajo s težkim socialnim položajem v času upokojitve. Kot priznanje za življenjsko delo in dosežke ter kot spodbudo za nadaljnje aktivno vključevanje v razne oblike ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja jim lahko dodelimo republiško priznavalnino.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture

Zavedamo se, da so nevladne organizacije (NVO) na področju kulture temelj raznolikosti kulturne krajine in ustvarjalec novih produkcijskih modelov v družbi. Nevladne organizacije, ki delujejo v kulturi, lahko zaprosijo za status nevladne organizacije v javnem interesu, ki pri javnih razpisih lahko prinaša nekatere ugodnosti.

Za okrepitev delovanja NVO moramo vzpostaviti spodbudno okolje za njihovo delovanje in razvoj ter krepiti mehanizme samoregulacije in lastne participacije sektorja. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju v NVO, vključno z usposabljanjem kadrov ter krepitvijo povezovanja in sodelovanja med NVO, javnim sektorjem in zasebnim sektorjem, s čimer lahko prispevamo k ustvarjanju novih delovnih mest in višji stopnji zaposlenosti. V ta namen si prizadevamo za povečanje usposobljenosti, znanja, spretnosti, kompetenc in mobilnosti zaposlenih in samozaposlenih na področju kulture ter za njihovo vključevanje v programe NVO v vseh sektorjih.