Skoči na vsebino

VARSTVO NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE

 

Nesnovna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.


Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je med ključnimi novostmi definiral tudi nesnovno dediščino.  Ob uveljavitvi ZVKD-1 se je za nesnovno kulturno dediščino uporabljal pojem "živa kulturna dediščina", od uveljavitve novele ZVKD-1D (21. maja 2016) pa uporabljamo pojem "nesnovna kulturna dediščina".  

 

ZVKD-1 je povzel Unescovo Konvencijo o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki je 18. 12. 2008 začela veljati tudi za Slovenijo. Konvencija zagotavlja varovanje in spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov, večje zavedanje o pomembnosti tovrstne dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter medsebojno spoštovanje, mednarodno sodelovanje in pomoč.

 

Država pogodbenica je zavezana izvajati ustrezne ukrepe za zagotovitev varovanja nesnovne kulturne dediščine s sprejemanjem splošne politike za predstavitev nesnovne kulturne dediščine, ustreznih zakonskih, tehničnih, administrativnih in finančnih ukrepov za zagotavljanje dostopa ter z ustanavljanjem institucij za dokumentiranje, spodbujanje izobraževanja, raziskav in raziskovalnih metodologij za učinkovito varovanje.

 

Javna služba

 

Državno javno službo varstva nesnovne dediščine opravljajo koordinator varstva nesnovne dediščine (tj. državni muzej, ki je ustanovljen za uresničevanje nalog varstva premične in nesnovne kulturne dediščine, povezane z načini življenja v slovenskem etničnem prostoru in med Slovenci po svetu), državni in pooblaščeni muzeji ter Zavod za varstvo kulturne dediščine.

 

Naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine od leta 2011 dalje opravlja Slovenski etnografski muzej, v obdobju od 2009 do 2010 pa jih je opravljal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  (ZRC SAZU).

 

Koordinator varstva nesnovne dediščine kot državno javno službo opravlja naslednje naloge:
– identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino,
– usklajuje in predlaga vpis nesnovne dediščine v register,
– svetuje nosilcem nesnovne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja,
– pripravlja predloge za razglasitev nesnovne dediščine posebnega pomena ter 
– usklajuje delo muzejev in zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine in kulturnih prostorov.