Skoči na vsebino

FINANCIRANJE VARSTVA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

Varstvo kulturne dediščine je ustavna kategorija. Ustava (5. člen) ohranjanju kulturne dediščine zagotavlja posebno skrb države in hkrati določa, da država in lokalne skupnosti kulturne spomenike varujeta na podlagi zakona (73. člen). Ohranjanje seveda pomeni tudi skrb za financiranje varstva in za zagotavljanje takšnega zakonskega okvira, ki omogoča obnovo kulturnih spomenikov kot najpomembnejšega dela kulturne dediščine na podlagi posebne zakonske ureditve. Ker je dediščina pomembna javna dobrina, ki je eden temeljnih dejavnikov ustvarjanja »skladnega civilizacijskega in kulturnega razvoja Slovenije« (5. člen Ustave), varstvo dediščine ne more sloneti le na njenih lastnikih. K njenemu ohranjanju morata prispevati tudi država in lokalne skupnosti.

 

Ministrstvo za kulturo zagotavlja iz dela proračuna RS, namenjenega za kulturo, tudi sredstva za varstvo nepremičnih kulturnih spomenikov. To uresničuje s:
1. (so)financiranjem spomeniškovarstvenih projektov lastnikov oz. upravljavcev kulturnih spomenikov v okviru javnih razpisov in javnih pozivov(102. člen ZUJIK in 40. člen ZVKD-1),
2. (so)financiranjem interventnih ukrepov za zaščito kulturne dediščine, ki ji zaradi poškodb in nevarnosti uničenja ali porušitve grozi izguba varovanih lastnosti (40. člen ZVKD-1),
3. financiranjem vzdrževanja in obnove spomenikov v lasti RS in upravljanju Ministrstva za kulturo,
4. financiranjem javne službe varstva nepremične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in Arboretum Volčji Potok).  
 

Postopek javnega poziva se uporabi takrat, ko je mogoče jasno vnaprej določiti kriterije ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati spomeniškovarstveni projekt za financiranje iz javnih sredstev, financirajo pa se projekti, ki te kriterije in zahteve izpolnjujejo, in sicer po vrstnem redu prispetja predlogov do porabe sredstev.


Postopek javnega razpisa se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov spomeniškovarstvenih projektov, financirajo pa se tisti projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. Ministrstvo praviloma objavlja spomeniškovarstvene projektne razpise konec leta za sofinanciranje projektov v prihodnjih dveh letih.

 

Skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZVKD-1 ministrstvo lahko sofinancira tudi interventne ukrepe varstva brez javnega razpisa oz. poziva v primerih, ko so ti ukrepi nujni in zahtevajo takojšnjo izvedbo. Interventni ukrepi varstva kulturne dediščine so izredni ukrepi, ki zahtevajo takojšnjo izvedbo in so neogibno nujni za zaščito kulturne dediščine, ki ji zaradi poškodb in nevarnosti uničenja ali porušitve grozi izguba varovanih lastnosti. Ogroženost kulturne dediščine ne sme biti posledica namernega ali nenamernega zanemarjanja vzdrževanja lastnika, temveč posledica višje sile ali vzrokov, na katerih nastanek in delovanje upravičenec ni mogel vplivati.


Sredstva za financiranje interventnih ukrepov varstva kulturne dediščine se dodeljujejo na podlagi pisne vloge lastnika (pooblaščenca oz. upravljavca) kulturnega spomenika z vsebinsko obrazložitvijo razlogov za vložitev vloge ter priloženim predračunom in popisom upravičenih nujnih posegov ter soglasjem/mnenjem strokovne službe za varstvo kulturne dediščine. Višina odobrenih interventnih sredstev se določi s sklepom ministra.