Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2008 razglasila za mednarodno leto jezikov. Naloga usklajevanja vseh dejavnosti je bila zaupana Unescu in ta namerava svojo vodstveno vlogo odločno izpeljati. Organizacija se povsem zaveda ključnega pomena jezikov v zvezi s številnimi izzivi, na katere se bo človeštvo v prihodnjih desetletjih moralo odzvati.
Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje. So strateški dejavnik na poti do trajnostnega razvoja ter skladne povezave svetovnega in krajevnega. So tudi temeljno pomembni za doseganje šestih ciljev izobraževanja za vsakogar in razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih leta 2000 sprejeli Združeni narodi.
Jeziki so dejavnik vključevanja v družbo ter so strateško pomembni za odpravo najhujše revščine in lakote (1. namen); kot podlaga za opismenjevanje, pridobivanje znanja in veščin so nujni za izvajanje splošnega osnovnega izobraževanja (2. namen); boj proti HIV-u in aidsu, malariji in drugim boleznim (6. namen) bo za prizadete prebivalce koristen le, če ga bomo bíli v njihovem jeziku; ohranjanje lokalnega in avtohtonega znanja ter spretnosti za zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z okoljem (7. namen) je neločljivo povezano z lokalnimi in avtohtonimi jeziki.
Poleg tega je kulturna raznovrstnost tesno povezana z jezikovno različnostjo, kakor je zapisano v Unescovi Splošni deklaraciji o kulturni raznovrstnosti in njegovem akcijskem načrtu (2001), v Konvenciji o varovanju nematerialne kulturne dediščine (2003) ter Konvenciji o varovanju in spodbujanju raznovrstnosti kulturnih izrazov (2005).
Vendar obstaja nevarnost, da bo v nekaj generacijah izginilo več kakor 50 odstotkov od 7000 jezikov, ki se danes govorijo po svetu. Manj kakor ena četrtina se jih danes poučuje v šolah in uporablja v kibernetičnem prostoru, večinoma le občasno. Na tisoče jezikov – čeprav jih ljudstva, za katera so vsakdanji način izražanja, popolnoma obvladajo – ni zaslediti v izobraževalnih sistemih, medijih, založništvu in sploh v javnosti.
Torej je nujno ukrepati. Ampak kako? S spodbujanjem in z razvijanjem jezikovnih politik, ki vsaki jezikovni skupnosti omogočajo rabo njenega prvega oziroma maternega jezika tako na široko in pogosto, kolikor je le mogoče, tudi v izobraževanju, hkrati pa obvladanje enega državnega ali regionalnega in enega mednarodnega jezika. S spodbujanjem govorcev prevladujočega jezika, da se naučijo drugega državnega ali regionalnega jezika in enega ali dveh mednarodnih jezikov. Samo zavestna večjezičnost lahko vsem jezikom omogoči, da najdejo svoj prostor v našem globaliziranem svetu.
Unesco poziva vlade, organizacijo Združenih narodov, organizacije civilne družbe, izobraževalne ustanove, poklicna združenja in vse druge, ki jih to zadeva, da okrepijo dejavnosti za spoštovanje, spodbujanje in varovanje vseh, zlasti pa ogroženih jezikov na vseh ravneh življenja ljudi kot posameznikov in kot članov skupnosti. Naj bodo to pobude znotraj izobraževanja, v kibernetičnem prostoru in pismenem okolju, projekti za varovanje ogroženih jezikov ali uveljavitev jezikov kot orodja za socialno vključenost, naj bo to preučevanje povezave med jeziki in gospodarstvom, med jeziki in izvirnim domačim znanjem ali med jeziki in ustvarjalnostjo, pomembno je vsepovsod ponavljati misel, da »jeziki so pomembni«!
21. februar 2008, deveti mednarodni dan materinščine, bo imel v tem okviru še poseben pomen in bo primeren dan zlasti za nove pobude pri uveljavljanju jezikov.
Naš skupni cilj je doseči, da se na različnih ravneh, bodisi na državni, regionalni ali mednarodni, prizna pomen jezikovne raznolikosti in večjezičnosti v izobraževalnih, upravnih in pravnih sistemih, v izražanju kulturne identitete ter v medijih, kibernetičnem prostoru in trgovinski menjavi. Mednarodno leto jezikov 2008 bo enkratna priložnost, da na poti do teh ciljev naredimo odločilne korake.
|