Skoči na vsebino

500 LET REFORMACIJE

 

2017 – leto obeležitve 500-letnice reformacije

Letos mineva 500 let, kar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95. tez proti odpustkom, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. Ta dogodek velja za začetek obdobja reformacije v Zahodni Evropi, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele. Danes vemo, da je gibanje, ki ga je s svojim dejanjem sprožil Martin Luther, daleč preseglo okvire prenove vere in Cerkve, saj je prineslo tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše.


Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma je bila sicer božja beseda, a le-ta zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, pa je božja beseda postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata splošnemu izobraževanju, s katerim se je povečala pismenost celotne populacije.


Tudi slovenski jezik pri tem ni bil izjema, saj v tistem času med drugim izideta prva knjiga v slovenščini ter prvi celovit prevod Svetega pisma. Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, s prvo tiskano knjigo ni samo postavil temelje slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, ampak je obudil in okrepil slovensko narodno zavest, hkrati pa zagotovil trden temelj naslednjim generacijam, saj se je slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli ne lastne države. Hkrati pa so slovenski protestanti zanetili tudi kal politične volje za kulturno, kasneje pa tudi za politično samostojnost.


Protestantizem pa Slovencem ni dal samo samozavesti, da so eno ljudstvo, ki govori en jezik in ustvarja povsem samosvojo kulturo, zapustil nam je tudi nekaj vrednot, ki so značilno protestantske in ki so bile v času slovenskega osamosvajanja še posebej pomembne in spodbudne. Zato je pravzaprav samoumevno, da smo Slovenci tako rekoč neposredno po osamosvojitvi odločili razglasiti dan reformacije za praznik in mu namenili dela prost dan, da bi se vedno znova spominjali in zavedali, koliko dolgujemo temu pomembnemu zgodovinskemu prevratu.


Zatorej tudi ni presenetljivo, da se svetovni počastitvi te častite obletnice pridružuje tudi Slovenija. Vlada Republike Slovenije je v počastitev 500. obletnice začetka prelomnega reformacijskega gibanja leto 2017 razglasila za leto reformacije. Hkrati je ustanovila častni odbor za organizacijo praznovanj te obletnice, ki ji predseduje predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Ministrstvo za kulturo je javne zavode v kulturi spodbudilo, da obletnico obeležijo v okviru svojih programov.

 

 

 

OSREDNJI DOGODKI V OKVIRU PRAZNOVANJA 500-LETNICE REFORMACIJE

Poleg osrednje državne proslave, ki bo potekala 30. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, bodo v okviru praznovanja 500-letnice reformacije po vsej Sloveniji vse leto potekali različni dogodki in prireditve.

Januarja 2017 je Slovenijo obiskal reformacijski avtobus, ki potuje skozi 68 mest v 19 evropskih državah, ki so v preteklega pol tisočletja odigrala pomembno vlogo pri razvoju in širjenju protestantizma in ki so še sedaj povezana z evangeličansko cerkvijo in njenim delovanjem.  Skupnost protestantskih cerkva v Evropi je tem mestom podelila trajne nazive Evropsko mesto reformacije. V Sloveniji ta naziv od leta 2016 nosijo Ljubljana, Puconci in Rašica. Reformacijski avtobus se je ustavil v Ljubljani in v Puconcih. Z njim je potovala ekipa prostovoljcev, ki je v vsakem od mest naredila reportažo, te pa bodo 31. oktobra 2017 predstavili na reformacijski razstavi v Wittenbergu.

Eden osrednjih dogodkov leta reformacije v Republiki Sloveniji je razstava z naslovom »Beseda božja ostane na veke«, ki bo med 4. aprilom in 10. junijem na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, predstavlja temeljna besedila, ki so določala miselno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja, obenem pa opozarja tudi na družbene vzporednice med reformacijo in časom, v katerem živimo: na vprašanje svobode, miru, spoštovanja, sodelovanja ter človekove vesti in odgovornosti. Avtor razstave je izr. prof. dr. Jonatan Vinkler.

Vsak ponedeljek ob 16. uri in vsak petek ob 11. uri bodo po razstavi potekala javna vodstva.

 

Ob razstavi NUK organizira še naslednji spremljajoči program, ki bo potekal v čitalnici Rokopisne zbirke NUK:

  • 12. april 2017 ob 17.00 pogovorno srečanje Bog in človek v misli Karla Bartha (sodelujoči: Matjaž Črnivec, dr. Jonatan Vinkler, škof Geza Filo)
  • 10. maj 2017 ob 17.00 v pogovorno srečanje Protestantizem in glasba
  • 7. junij 2017 ob 17.00 pogovorno srečanje Reformacija in tisk

Na razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici se z nizom dogodkom navezujeta tudi Goethejev inštitut in Ljubljanski grad. Tako bosta na Ljubljanskem gradu med 6. aprilom in 11. junijem 2017 na ogled razstavi »Raz-stavljena usta« (v sodelovanju z Goethejevim inštitutom) ter »V pomladi slovenskega knjižnega jezika« (v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico). Prva bo v obliki inštalacij predstavila Lutrovo prevajanje Svetega pisma v nemški jezik, druga pa povezavo med reformacijskim gibanjem in nastankom slovenskega knjižnega jezika in književnosti.

Goethejev institut bo v sodelovanju z ZRC SAZU organiziral tudi okroglo mizo z naslovom »500 let reformacije: Slovenija in Evropa zdaj«, na kateri bodo sodelovali izr. prof. dr. Kozma Ahačič, izr. prof. dr. Jonatan Vinkler, prof. dr. Marko Kerševan in prof. dr. Georg Lämmlin, moderiral pa jo bo Igor E. Bergant. Sodelujoči bodo skušali odgovoriti na vprašanja o tem, kakšen je vpliv Martina Luthra in Primoža Trubarja ter njunih sodelavcev na sodobno Slovenijo in Evropo. V sodelovanju s striparskim umetnikom Cirilom Horjakom pa razvijajo tudi aplikacijo za pametne telefone, ki bo na zabaven način mlade popeljala skozi Lutrovo življenje.

Konec maja letos bodo na Ljubljanskem gradu v sodelovanju z Goethejevim institutom pripravili cikel koncertov svetovno priznane glasbene zasedbe Experimetnalstudio SWR. Na koncertih bo uglasbljenih osem besed, ki jih tematizira razstava Raz-stavljena usta. Pod dela se podpisujejo Detlef Heusinger, Petra Strahovnik, Vito Žuraj, Uroš Rojko, Iris ter Schiphorst, Luka Juhart in Mark Andre.

8. junija, ko obeležujemo dan Primoža Trubarja, bosta posebna dogodka potekala v Trubarjevi rojstni na Rašici in v Ljubljani.


Vse leto bodo dogodke ob letu protestantizma pripravljali tudi v občini Krško, ki živi z dediščino protestantizma. V Krškem se namreč vse bolj zavedajo pomena Adama Bohoriča (1520-1598) in Jurija Dalmatina (1547-1589), ki sta v mestu živela in delovala, danes pa sta postala kar nekakšen občinski zaščitni znak.