Skoči na vsebino

NOVICA

Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena

Z veseljem sporočamo javnosti, da je Vlada Republike Slovenije danes, 24. junija, na 43. redni seji na predlog Ministrstva za kulturoRepublike Slovenije sprejela Odlok o razglasitvi Žičke kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena. Odlok bo začel veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Žička kartuzija je izjemna srednjeveška samostanska arhitektura v Dolini sv. Janeza Krstnika pod Konjiško goro. Izstopa z obsegom in kakovostno arhitekturo, postavljeno pretežno od poznega 12. stoletja do konca 14. stoletja. V samostanu so pri zidavi in delovanju uveljavili pravila starejših dvodomnih zahodnoevropskih kartuzij (ecclesia maior in minor). Zaradi ohranjenosti je kartuzija pomemben evropski spomenik zgodnje kartuzijanske arhitekture, ker so starejše kartuzije v Franciji prezidane ali podrte. Žička kartuzija je bila med letoma 1391 in 1410 sedež generalnega priorja rimske obedience kartuzijanskega reda. Tedaj je imela vlogo osrednjega samostana namesto Grande Chartreuse – Velike kartuzije v Franciji. V njej so delovali pomembni menihi in skriptorij.

 

Zgornji samostan Žičke kartuzije (ecclesia maior) je z delno obnovljenimi zidovi stavb in obrambnega obzidja s stolpi, z ohranjenim tlorisom ter pokopališko kapelo in obodi križnih hodnikov kljub opustitvi v jožefinskih reformah ostal dominanta zahodnega zatrepa doline. Rekonstruirani objekti z muzejsko predstavitvijo, prodajalno zelišč in gostilno Gastuž so lokalno kulturno središče.

 

Romanska cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je edini ohranjeni del spodnjega samostana (ecclesia minor) Žičke kartuzije. Postavljena je bila med letoma 1169 in 1190. Je dominanta vzhodnega dela doline. Tlorisno pravokotna, orientirana cerkev z ožjim in višjim, pravokotno zaključenim prezbiterijem je zunaj podprta z oporniki. Krasita jo zahodni poznoromanski portal z reliefno luneto in portal, vzidan v južno steno ladje. V notranjščini so ohranjeni: romansko obokanje, slavoločna stena in korne sedilije. Stranska oltarja sta delo poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla iz leta 1757. Sedanja župnijska cerkev stoji sredi pokopališča.

 

Kartuzija, ki letos praznuje 850. obletnico ustanovitve, je kot zgodovinski prostor ter arhitekturni in krajinski spomenik izjemnega pomena za Slovenijo in širši evropski prostor. Prav zato so strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine predlagali Zgornji samostan (ves kompleks znotraj obzidja, gostišče Gastuž in rekonstruiran vrt) in cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču, skupaj z »območjem tišine«, ki ga zagotavlja naravni prostorski okvir Doline sv. Janeza Krstnika, za kulturni spomenik državnega pomena.

 

Nekdanja kartuzija se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena zato, da se ohranijo njene kulturne vrednote, izboljša njena javna prepoznavnost in spodbuja javna kulturna raba.

 

Žička kartuzija je za kompleksom Tehniškega muzeja Bistra druga kartuzija v Sloveniji, ki je razglašena  za spomenik državnega pomena. V pripravi je še enaka razglasitev za kartuzijo Pleterje.